xxxxxS slovenskim imenom robida v vsakdanjem pogovornem jeziku navadno označujemo bodeč grm, ki razkuštrano poganja ob kakem zidu ali ob manj shojenih poteh. Iz tal rastejo dolga, lokasto ukrivljena razvejana stebla prekrita z ostrimi bodicami. Proti koncu pomladi se na rastlini pojavijo beli cvetovi, iz katerih jeseni dozorijo črno obarvani užitni plodovi, robidnice.

Kratek opis robide.
xxxxxRobida je rastlina s koreninami, steblom in mrežastožilnatimi listi. Razmnožuje se spolno s cvetovi in semeni. Nekatere vrste se razmnožujejo in širijo tudi nespolno s pritlikami. Rastlina, ki ji je omogočena neovirana prosta rast v prvem letu oblikuje neurejen preplet tudi več metrov dolgih, lokasto ukrivljenih brezcvetnih bodičastih stebel. Če vrh stebla seže do tal, se v kolencih vršička zakorenini in iz tistega mesta v kratkem požene novo steblo. Rastlina se na tak način širi in osvaja nove rastne površine. Enoletna stebla so sprva zelena in mehka, kasneje pa olesenijo in dosežejo debelino človeškega prsta, izjemoma lahko celo še kaj več. V naslednjem letu iz lanskih stebel poženejo nove stranske veje na koncu katerih se v začetku poletja pojavijo kratka latasta socvetja. Po dveh ali treh letih se steblo in stranske veje posušijo in odmrejo. Ker pa iz podzemnega koreninskega sistema vsako leto poženejo nova stebla se grm kar naprej širi in osvaja obdajajoči svet.
xxxxxListi robide so dlanasti, steblo je lahko gladko in okroglo ali rebrasto in oglato, tako listi kot steblo in ostali rastlinski deli pa so pri večini vrst različno porasli z bodicami, dlačicami in žleznimi laski. Cvetovi so večinoma dvospolni (nekatere vrste pa imajo enospolne cvetove) z dvojnim 4 ali 5 števnim cvetnim odevalom (časo in vencem) , številnimi prašniki in prav tako številnimi plodnicami, ki ob zrelosti omesenijo in ustvarijo sadež, robidnico, sestavljeno iz večjega števila med seboj bolj ali manj zraslih omesenelih plodičev. Za botanike je to birni plod. Pri nekaterih vrstah je robidnica ob zrelosti temno redče do črno obarvana, sočna in prijetnega okusa.

Robida - plevel
xxxxxNa že dolgo opuščenih, nekoč obdelanih površinah, njivah, vinogradih in sadovnjakih se robida rada razraste kot nadležen, neprijeten, vsiljiv in težko obvladljiv plevel. Pri tem preraščanju opuščenih in zanemarjenih zemljišč se ji rada pridružita še bršljan in srobot.
xxxxxS podivjanim bodečim grmovjem robide porastel svet postane v nekaj letih človeku nedostopen in neprehoden. (Tu je robida prerasla dve sosednji terasi in dva metra visok zid.) Čiščenje in redčenje take robide ni posebno lahko, ker stara odebeljena in olesenela stebla tako otrdijo, da jim le s težjim in ostro nabrušenim rezilom ali primerno velikimi škarjami pridemo do živega. Alternativa za radikalen poseg je seveda mehanizacija v obliki primerne motorne kose ali traktorja z drobilnim mlinom. Če tal po takem posegu ne bomo preorali ali drugače obdelali, bo robida iz preživelih korenin v kratkem spet bujno pognala nova stebla. Slednja bomo po nekaj mesecih lahko še enostavno pokosili, če pa bomo odlašali in pustili, da stebla olesenijo, bo kasnejše čiščenje spet bolj zahtevno.
xxxxxPosušeni listi robide se uporabljajo tudi za pripravo zdravilnih čajev.
Druga ljudska imena za robido:
kupina, kopinjak, kopinje, korobida, mačoha, mačoka, črna malenca, malina, maljuga, melina, molina, ostroga, ostrožnica, postružnica, robidnica, robzel, stržnica, živi trn.

O botanični klasifikaciji robide.
xxxxxBotaniki uvrščajo robido v rod Robida - Rubus, ki je del obsežnejše družine Rožnic - Rosaceae. Mala flora Slovenije navaja za rod Rubus 28 različnih vrst, za večino le teh pa pripominja, da "... večkrat obsegajo večje število vrst ali drugih taksonomskih enot, ki pa imajo osnovne značilnosti skupne. Določevanje le-teh je večinoma težavno zaradi neustaljenosti rodu s številnimi križanci in prehodnimi oblikami med posameznimi vrstami. ..." . Na tem mestu morda ne bo odveč krajše pojasnilo o tem, kaj pomenita izraza rod in vrsta za biologe.
xxxxxZ vidika botanične klasifikacije je torej rod Rubus dokaj kompleksen. Strokovnjaki si niso enotni v označevanju samostojnih vrst tako da dobimo pri različnih avtorjih zelo različne podatke o številu vrst. Eni navajajo, da je za celoten rod opisanih več tisoč vrst, drugi pa trdijo, da jih je največ štiristo. Rod (genus) delijo v več podrodov (subgenus) in nekatere podrode tudi v več oddelkov (sectio).
V okviru rodu Rubus so tudi en podrod poimenovali z istim imenom Rubus (slednji vsebuje največ vrst) in v tem še oddelek Rubus. V slednjega uvrščajo preko sto različnih vrst, ki v glavnem vse ustrezajo predstavi, ki jo nestrokovnjak ima o tem kaj je “robida”.
xxxxx V mnogih poljudnih besedilih najdemo navedeno za robido vrstno ime Rubus fruticosus L. - grmičasta robida. Linej (Carl Linnaeus 1707-1778) je res opisal vrsto Rubus fruticosus , vendar tega imena ne najdemo v Mali flori Slovenije. Strokovnjaki so danes mnenja, da je treba to kar je Linej opisal kot vrsto, v resnici razčleniti v več različnih samostojnih vrst. Zato se temu imenu v strokovni literaturi izogibajo ali pa ga včasih uporabijo za označevanje višje sistematske enote - oddelka (sectio). Imenu brez avtorske označbe zato dodajo pojasnjevalno priponko agg. (aggregatus). Ime Rubus fruticosus agg. tako označuje skupino več različnih samostojnih vrst in velja v strokovni literaturi kot sinonim za oddelek (sectio) Rubus podrodu Rubus v rodu Rubus. V poljudni literaturi pa bomo marsikje še vedno našli zapisano vrstno ime Rubus fruticosus ali Rubus fruticosus L.
xxxxxVrtnarji širom po svetu so vzredili številne sorte robide, ki se danes gojijo za pridobivanje cenjenih in okusnih plodov. Največji svetovni pridelovalec gojenih robidnic je menda Mehika. Številne gojene sorte imajo mehke bodice ali so sploh brez njih.
xxxxxVsaj 20 vrst rodu Rubus spontano raste tudi v submediteranskem območju Slovenije, sosednje Italije in Hrvaške (Istra, Tržaški in Goriški Kras, Goriška Brda, Vipavska in Soška dolina).
Nekaj vrst, ki jih navaja Mala flora Slovenije za rod Rubus:
xxxRubus idaeus L. - Malinjak
xxxRubus saxatilis L. - Skalna robida
xxxRubus caesius L. - Sinjezelena robida
xxxRubus rudis Weihe et Ness. - Hrapava robida
xxxRubus ulmifolius Schott - Brestovolistna robida
xxxRubus bifrons Vest ex Tratt. - Dvobarvna robida
itd.

Bolj izčrpno predstavitev rodu Rubus - Robida in seznam številnih vrst najdemo na spletnih straneh nemške ali angleške Wikipedije, kjer dobimo tudi povezave na druge spletne strani s podobno vsebino.